SiPark, Slovenski park turizma

18/06/2024
Najboljša igračaKatera je najboljša igrača?Za večino, silno nesmiselno vprašanje, saj vem, da ima vsak že v naslednjem t...
17/07/2022

Najboljša igrača

Katera je najboljša igrača?
Za večino, silno nesmiselno vprašanje, saj vem, da ima vsak že v naslednjem trenutku odgovor na dlani. Mogoče ga ne bo povedal, je pa velika verjetnost, da vsaj v prvem trenutku ne bo odgovoril tistega kar misli, v primeru, da je sposoben misliti, ampak bo povedal prvo igračo, ki mu pade na pamet, običajno tisto, ki mu je najljubša, ali pa tisto, za katero se mu zdi primerno, da jo obelodani.

Ste kdaj razmišljali, katera igrača je za otroka najboljša?
Ni nujno, da je tista, za katero mislimo, da je. Ali je to visokotehnološka, ali preprosta, je zopet dilema, za katero nisem kompetenten. Imam pa svoje mnenje.
Po moje, zagotovo tista, ki jo naredi sam!
Se zavedam, da nisem uradni strokovnjak z množico priznanj, toda, kot opažam, so otroci zelo ustvarjalni. Zaradi tega, čeprav so dandanes visoko tehnološke igrače za otroke zagotovo špica, ki si jo bo zaželel, še posebej tisti malo večji, mu bo igrača, kjer se bo še sam angažiral in po možnosti celo izdelal, bodisi sam, bodisi s pomočjo staršev, ali koga drugega, tudi vrstnika, veliko ljubša, kot tista, ki mu tega ne nudi. Zanimivo, največji tehnični in tehnološki izzivi se v praksi najprej preizkusijo kot igrače. Droni, na primer, so bili najprej igrače, šele potem so se izpopolnili in so uporabni v bolj 'resne", civilne namene. Zagotovo jih je prej uporabljala vojska, toda to je druga zgodba. Tam finance niso problem, v realnem, gospodarstvu, pa mora biti izdelek cenovno dostopen širši javnosti, da se ga izplača izdelovati. Seveda tudi uporaben, saj nihče ne kupuje nečesa, kar ne rabi. Če nekdo nečesa ne rabi, ga je potrebno spomniti, da rabi ravno to.

SiPark si ne zamišljam zgolj kot zabavo, ampak tudi kreativnost in ustvarjalnost. In izdelava lastne lutke, po navodilih iz knjige je za otroke posebno doživetje. Že izdelava lutke je doživetje. Ko se še igra z lastnim izdelkom, je veselje toliko večje.

Čeravno lutka naših ni nič posebnega, kaj šele sodobnega in visoko tehnološkega, je otrokom všeč. Mogoče pa ravno zato. Mogoče ravno zato knjigo kupijo tudi tujci, čeprav je v Slovenščini. Slike se berejo v vseh jezikih. So internacionalne.

Zmajeva zgodbaZgodba SiPark-a gre naprej. Ne z vratolomno hitrostjo, je pa vrat še vedno cel, zaveza in cilj ostaja, skr...
20/06/2022

Zmajeva zgodba

Zgodba SiPark-a gre naprej. Ne z vratolomno hitrostjo, je pa vrat še vedno cel, zaveza in cilj ostaja, skratka veselo gremo naprej. Poletje je tu, nove možnosti in nove poti.

Čisto slučajno, pa vsi vemo, da slučajev ni, sem se srečal z Zmajevo zgodbo. Dejansko več, kot le to. Ljubljana je zmajsko mesto, saj se zmaji pojavljajo v različnih zgodbah, tudi na različnih lokacijah. Prav poseben zmaj-ček pa je doma v prav posebni zgodbi, imenovani Zmajeva zgodba: local design and sports memorabilia store. Nahaja se v idilični meščanski hiši na Petkovškovem nabrežju 27, poleg prijetnih lokalov vsi v debeli senci. Ko se spustite z plečnikovega Mesarskega mosta, po tistem, ko ste zapustili njegovo znamenito tržnico, z desne strani, se pred vami pojavi pravljična trgovinica s spominki, igračami, ... z izrazitim ponudarku na zmajčku in pripomočki za šport in navijanje, za ZMAJE.

No, še nekaj zelenega in pravljičnega, pa je čisto po novem prisotno v tej trgovini. To je knjiga Kati in Pepi v SiParku. Knjiga, ki je trenutno (le) pravljica, v njej pa piše, kaj bo iz nje nastalo. To ni navadna knjiga, je pravljica, je tudi že (ravno prav) počečkana in je v njej posebno presenečenje. Knjiga pa je vedno primerno darilo za vsakogar ob vsaki priložnosti.

Zaupam strokovnjakomMed komedijo in tragedijo v principu ni velikih razlik, vsaj vsebinskih ne. Gre le za način interpre...
14/03/2022

Zaupam strokovnjakom

Med komedijo in tragedijo v principu ni velikih razlik, vsaj vsebinskih ne. Gre le za način interpretacije, če pa se izrazim gostinsko, potem je razlika le v serviranju in, še prej, v pripravi hrane. Kot vam v gostilni lahko ponudijo ohcet, vam lahko tudi sedmino. (Hrana, z izjemo torte, je lahko enaka.) Večje gostilne imajo lahko v ponudbi in izvedbi oboje hkrati, istočasno, za različne odjemalce, oz. zaključene skupine. Ljudje smo različni, z različnimi potrebami, predvsem pa pojmovanji. Tako, da zna biti, vsaj, ko je pokojnik dovolj bogat, sedmina veselejša od poroke. Predvsem pa napeta, kot frača, tik preden kamen po.leti.

Razlika med komedijo in tragedijo, če jo gledam v literarni ali filmski izvedbi, je predvsem v obliki ponudbe. Krompir je lahko kuhan, ali pečen in pripravljen na tisoče načinov, kot je tudi okusov. Vse je stvar okusa. Vedno pa gre za (prodajo) krompirja, točneje, storitve. Medtem, ko se pri komediji smejimo, se pri tragediji jokamo, snov obravnave (Ne ravno krompir?) pa ista. Se pa ob odlični komediji nasmejimo do solz, kot pri tragediji, kjer so solze že v osnovni ponudbi. Pri katerikoli ponudbi pa je ključna ponudba, katere pa brez vsaj vrhunskega, če že ne odličnega strokovnjaka pač ne gre. Je pa bolje govoriti in ponuditi storitev, kot le artike. Je višja cena, pa še užitek stranke popolnejši, predvsem pa boljši rvc. Povprečne ponudbe (še posebej artiklov) je preveč, zato le-ta nikogar ne zanima. Ali ste vrhunski, ali pa vas ni. V vsem nikoli ne boste vrhunski, dovolj je, da ste vsaj v eni stvari. Skratka, bodite strokovnjaki!

V zadnjih dveh letih se je nekako, sam ne vem kdaj, zaril v naše življenje rek:
"Zaupam strokovnjakom!"
Mislim, nimam (več) besed in dejansko nočem več reagirati na to floskulo. Vsekakor zaupam strokovnjakom, toda, imam tudi svojo pamet, zatorej, razmišljam že od nekdaj (tudi) s svojo glavo. To so me naučili strokovnjaki, na Univerzi življenja. V življenju ni romantike, je le prebavni proces. Si kosilo, ali pa imaš kosilo. Ni pomembno, kaj vam govorijo, pomembno je, kaj delajo. Isti recept in vsaka gospodinja pripravi drugačen štrudelj. Pri nepremičninah ni nič drugače!

Imamo ozko specializirane strokovnjake in tiste, ki pokrivajo širše področje. V praksi tisti, ki pokrivajo širše področje niso ravno priznani kot strokovnjaki, čeprav so. Dejansko so ravno ti izjemno pomembni. Nepogrešljivi. Pri gradnji objektov so za vsako področje ozki vrhunski strokovnjaki, vendar, da ni vodje gradbišča, ki obvlada vsa področja, objekta praktično ni mogoče zgraditi, oz., bi se gradil neprimerno dlje, z mnogimi zapleti in reklamacijami že v času gradnje. Tudi v eksploataciji.

Načrtovanje objekta, še posebej, če gre iz faze ideje naprej, je še toliko bolj zapleteno, na videz pa veliko bolj elegantno. Mogoče so udeleženci bolj umirjeni, kar pa je zopet bolj zunanji izgled in vrveža znotraj različnih ustanov, ki vodijo in načrtujejo, predvsem pa iščejo možnosti med željami, možnostmi prostora, udeležencev in znanja vozijo slalom do konca, ko ideja dobi pravni in slikovni okvir v prostoru. Gre za sinergijo med idejo, možnostmi in deležniki v procesu, do končne oblike. V principu enako, v detajlih pa različno, ali gre za OPN, OPPN, ali gradbeno dovoljenje. Strokovnjaki so ključni!

Mogoče strokovnjaki, o katerih je zadnje dve leti največ govora ne sodijo v koncept našega parka, vendar menim, da je še kako pomembno to, kar počnemo. Ni mi pa čisto jasno, ali je lažje razložiti, ali kar narediti. Čas bo pokazal!

Tudi strovnjaki se včasih zmotijo, največkrat pa do istega cilja vodi več poti in ni mogoče reči katera je prava. Še posebej ne, ko gre za novost, je nesmiselno ocenjevati katera pot je napačna. Mogoče je še najbolj preprosto v gradbeništvu, bolj "mehko" je v prostorskem načrtovanju, dočim, ko gre za zdravje, je ena sama "umetniška svoboda" in kreativnost, da denarja ne omenjam.

Če je nek objekt narobe zgrajen, je vidno takoj, čeprav so lahko tudi skrite napake. Če je nek kompleks napačno načrtovan je že težje takoj to opaziti, še posebej za tistega, ki ni v tej stroki. Ali nas prav postrežejo, opazimo takoj. Napake madicine, da ne omenjam farmacije, pa največkrat niso opazne takoj, čeprav enkrat vse zemlja pokrije.

Seveda so strokovnjaki pomembni, ampak ključni smo sami. Vsak zase, mora vedeti, kaj hoče in mora to znati tudi povedati. Brez strokovnjakov ne gre, ampak pravih. Ti naredijo tisto, kar ustreza stranki, saj na koncu, stranka, ki pa sploh ni strokovnjak, odloča. Strokovnjaki so v službi končnih uporabnikov, potrošnikov.

StanislavSivec

Živalska farmaKnjiga, ki me ni očarala, niti dol nisem padel, da umetniškega vtisa, niti ne omenjam, saj niti približno ...
03/03/2022

Živalska farma

Knjiga, ki me ni očarala, niti dol nisem padel, da umetniškega vtisa, niti ne omenjam, saj niti približno nisem oseba, primerna, kaj šele poklicana za to, da ocenjujem. Ima pa knjiga prav posebno izvirnost, ker nast**ajo živali, pa četudi je stara, se mi zdi, kot, da bi opisovala današnji čas, današnje razmere. Danes! Mogoče me je knjiga očarala ravno s svojim (živalskim) pristopom in sporočilom. Nisem se spuščal v nobeno znanstveno razlago, ali kritiko, niti mnenjem o knjigi. Kot pri hrani, pijači, tako tudi pri knjigi zagovarjam, da ima vsak svoje mnenje, pa naj bo to popolnoma drugačno, kot to dovoljujejo, ali dopuščajo "strokovnjaki".

Ustroja delovanja (naše) države nebi mogli bolje opisati. V knjigi ne gre za to, ali nam je všeč, ali ne. Niti ni pomembno, ali nam je ustroj države všeč, ali ne. Pomembno je, ali bomo v primeru, da nam ni, kaj spremenili. Živali, za razliko od človeka ne znajo misliti, torej nimajo vpliva. Ljudje pa znamo misliti! In ravno v tej knjigi, kar mi je še posebej všeč, pa pisatelj provokativno, da misliti tistim, ki znajo, ali res mislijo? Pojavlja pa se še eno hujše vprašanje. Menim, predvsem pa se sprašujem, ......?
Ali niso živali, razvojno kakšno stopnjo pred ljudmi?

No, pri parku so mi vsi prijatelji in tisti, ki to niti niso, leta nazaj prerokovali, da ne bo nič uspelo. Res ni (še)vse, vendar več, kot mi je marsikdo prerokoval?

Živali se v Živalski farmi niso spraševale, ali jim bo uspelo. Vsaj na začetku. No, potem pa...

Vredno razmisleka...

Če se prasci znajo potruditi, postati človek, kaj je potem s človekom?

In kje mi znamo razvijati ideje, da ne omenjam dobrobiti človeka?

Ps. Ko sem kozlu povedal, da bo na FB, se mi je nasmehnil in nagnil glavo...



Ps. Ko sem kozli povedal, da bo na FB, se mi je nasmehnil in nagnil glavo...

MokriščaDanes je prav poseben dan. Še datum je zanimiv; 02.02.2022. Je Svečnica in Svetovni dan mokrišč. Lep sončen dan ...
02/02/2022

Mokrišča

Danes je prav poseben dan. Še datum je zanimiv; 02.02.2022. Je Svečnica in Svetovni dan mokrišč. Lep sončen dan je mimo, tudi nekaj ledenih sveč je p***o s strehe le nekaj metrov pred mano, tako da niti koraka nisem upočasnil, kaj šele, da bi se ustavil. Simbolika pri projektu, kjer ni ledenih sveč, padejo pa vsake toliko časa kakšne zanimivosti in gremo naprej, cilju naproti.

Ne le jaz, znanstveniki in EU so si edini, da je narava naša največja vrednota, povedano malo drugače, to je KAPITAL. Kapital, ki presega vsako valuto, celo zlato, ali pojma nimam katero plemenito kovino. Brez vode ni življenja, zato so mokrišča dobila svoj dan. V mislih imam predvsem eno mokrišče in odločil sem se, da ga "rešimo". Ni navadno, ampak prav posebno mokrišče, ostanek Panonskega morja. Dragocenost, ki je enake v Sloveniji ni, jaz pa v tem primeru največkrat (spretno prikrita) tarča posmeha. Tudi direktnih namigov in priporočil, da obstajajo ustanove za take, kot sem jaz. Vem, vse je na svojem mestu, kar pa ni, pa še bo.

Sem tehnični človek in narava mi je samoumevna, vendar z odgovornostjo. Če zapravimo naravo, nam nobena tehnika ne more pomagati. Dejansko vsa tehnika in tehnologija prihaja iz narave. V najbolj skopem primeru prihaja iz narave navdih. In kje dobimo material za tehniko?
Ja, v naravi!

Kaj več o Ramsarski deklaraciji in svetovnem dnevu mokrišč, pa v povezavi do Ministrstva za okolje in prostor. (Tisti "za" je bolj "proti", so pa besede sladke!)

https://www.gov.si/novice/2020-02-02-svetovni-dan-mokrisc-2-februar-mokrisca-prezema-zivljenje-biotska-raznovrstnost-je-kljucna-za-njihovo-delovanje-ohranjajmo-mokrisca/

Razvoj nemogočegaNič ni nemogoče. Že sama beseda nemogoče je sestavljena iz dveh besed; ne in mogoče, torej, je le na na...
24/01/2022

Razvoj nemogočega

Nič ni nemogoče. Že sama beseda nemogoče je sestavljena iz dveh besed; ne in mogoče, torej, je le na nas, kaj bomo izbrali. Vse je na razpolago, le vzamemo, kar nam ustreza. Vsaka napaka ni napaka, je le ugotovitev, da tako ne gre. Vse je le v kulturi in namenu posameznika, ali bo iskal rešitve, ali izgovore in grešne kozle. Kozli so pri nas že tako ogrožena vrsta, zatorej je še najbolj smiselno pustiti jih pri miru.

Ideja je kot seme. Le posadimo ga in raste. V principu. V praksi pa je zaželjeno, da je storjenega tudi kaj več. Predvsem pa, kaj in kako. Od tega, kam smo ga posadili, kako in kakšna je nega v nadaljevanju, delno pa temu prispevajo tudi okoliščine, je odvisen končni izid. Za solato vemo, da je po nekaj mesecih godna za prehrano, torej prodajo, pri hrastu pa traja malo dlje. Za dober izplen je potrebno počakati sto let. Z nepremičninskimi projekti je različno od primera, vedno pa dlje, kot si to želimo.

Običajno so problemi tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Vse pa je rešljivo, le čas rabimo. Imam občutek, da je čas dobrina, ki je nihče ne ceni tako, kot bi mu pristojalo. Tudi trajnost, turizem, gospodarstvo, predvsem pa zdrava kmečka pamet so dobrine, ki so trdno varovane, nekje, pojma nimam kje. Kar pa na koncu, kot pri vsaki stvari, se vedno najde, kadar se išče. Skratka, zabavno in skladno s črnim humorjem.

Vsemu sem kosVčasih sem se spraševal, zakaj se mnogi ljudje tako radi spominjajo otroštva. Otroštvo je le delček življen...
17/01/2022

Vsemu sem kos

Včasih sem se spraševal, zakaj se mnogi ljudje tako radi spominjajo otroštva. Otroštvo je le delček življenja, pa še to je mimo. Preživeto! Le zakaj potem toliko pozornosti? Vse, kar imamo, je ta trenutek. Prihodnost pa si krojimo v upanju, da jo dobimo. Večino jo dobimo, kaj rado pa se zna zgoditi, da je nekaj ostane neporabljene. Za tiste, ki živijo v preteklosti, tudi sedanjost ne obstaja. Umik v preteklost je največkrat beg pred sedanjostjo, beg pred realnostjo. Mnogim ljudem spomin ne deluje najbolje, domišljija pa, bolj ali manj vsem. Če v tem kontekstu upoštevamo še cono udobja, ego in sposobnost posameznika, potem je preteklost najvarnejše "področje bivanja".
"Kako je bilo včasih lepo!" vse (pre)večkrat slišim.
"Kaj pa je bilo tako lepo?" včasih koga vprašam in dobivam odgovore, ob katerih le stežka ostanem resen. Da skrajšam; najlepša stvar, ki se je meni zgodila v otroštvu, je ta, da sem ga preživel. Bilo je nevarno, ampak, imam srečo in meni se celo najslabši možni dogodki vedno spremenijo v srečno naključje. Predvsem pa sem končno dojel, da si srečo in še kaj, kuj€m.o sam.i. Nihče nam je ne. Še tisti, katerih naloga je, da nas ščitijo, največkrat odpovejo. Ne po lastni krivdi, kar pa v končni fazi niti ni pomembno, tako s(m)o naučeni. Učinek pa je isti. Ko je nekdo ubit, ni več živ in nobena krivda, krivec, ga ne oživi. Večina ljudi umre v času otroštva. Ne le mentalno. Dokončno! Potem pa, enkrat, pred pogrebom, odpove še telo.

Prva multinacionalka, ki je prišla v naše kraje, je našim prednikom skrivila hrbte. Če dodam, da jim je tudi scvrla možgane, kar je dejstvo, bom dobil nove nasprotnike, zato bom raje rekel, da jim je nadela nevidne okove, ki se iz roda v rod obnavljajo. Včasih se večajo in včasih rahljajo. Tehnologija se razvija, človeštvo (niti)ne. Imel sem veliko srečo, da sem imel dva stara očeta, ki sta mi vsak na svoj način povedala, kaj si o tej multinacionalki mislita in nalila modrosti, ki je v življenju nikoli ni preveč. Bila sta del nje, saj drugače ni šlo. Taki so bili časi. Kaj pa bi ljudje rekli, če ne bi bili taki, kot vsi, kar je še danes mantra (pre)mnogih ljudi. Sta pa bila v svojih razmišljanjih suverena. Vsak na svoj način. Povsod so odlični ljudje, žal le izjeme in ti so biseri našega življenja. Spomnim se svojega župnika, predstavnika te multinacionalke, odličen človek! Bil sem kilav, grintav otrok, kot so mi pravili predniki in župnik mi je stalno govoril, da sem bolan, kadar koli hočem biti. Res sem bil kar večkrat in bil sem seveda užaljen, ker tega nisem hotel. Šele mnoga leta kasneje sem spoznal, da je imel prav. Imela sva ostre, seveda spoštljive debate. Bila sva kot pes in mačka, ali, kot Tom in Jerry. Bil sem edini v razredu, ki se mu je upal ugovarjati in to zelo ostro, pa je vseeno imel vedno obilo razumevanja zame. Da bi kdo od mojih prednikov izvedel za te debate, tega danes vi nebi brali. Še več, ne le upal, večkrat mi je z vso prijaznostjo in gorečnostjo predlagal, naj grem za župnika. Imam svoje cilje, že iz otroštva, od katerih ne odst**am, jih ustvarjam. Sprejemam in dopuščam, da ima vsak svoje, ne pa za ceno mojih. Danes točno vem, kaj je bil vzrok mojih bolezni. Do vsake stvari in osebe sem bil kritičen, s kakšno številko predolgim jezikom, ki je preveč opletal, kar pa je bila bolj posledica okolja in reakcija nanj, kot mene samega. Posledice in predvsem nevarnosti pa sem nosil sam, kot sem že omenil, k sreči, uspešno. Danes ni dosti drugače, je pa vse skupaj bolj sofisticirano. Vedno se lotevam podvigov, ki jim sprva nisem kos in mnogokrat se do končnega podviga naučim vse potrebno in ga dosežem. Tudi v šolo sem vstopil nepismen in neumen. Pismen sem postal, učim se pa še vedno... eni smo počasni... to je tak lep izraz za zabite... kot takim mnogi pravijo. Bolje pozno, kot nikoli. Šolanje, učenje pa je včasih bilo nevarno... pretepi, vragolije, nasilni učitelji... sistem, ... pa vendar, vse se izide, vedno lepo.

Eden takih sila nevarnih dogodkov, na videz niti ne, se mi je zgodil že v nižjih razredih osnovne šole. S predniki sem bil stalno v konfliktu, saj sem si nekatere stvari drugače razlagal, kot so me oni učili, ker sem videl odst**anje med tistim, kar so delali in tistim, kar so me učili, hočem reči dresirali. Krščansko tezo, da je Bog povsod, sem hotel izkoristiti v svojo korist, da zaradi tega ni potrebno iti k maši v cerkev. Ni šlo. Danes gre. Da so oni dokaz, da Bog mogoče pa res ni povsod, tega se iz zdravstveno varstvenih razlogov takrat nisem upal obelodaniti. Obstaja nek starodavni rek, ki pravi, da leskova palica novo mašo poje. Imel sem srečo, da so prvenstveno le lasje in uhlji trpeli. Ko sem zamenjal okolje, so se štrleči uhlji čudežno izravnali, pri laseh pa bi lahko bilo mnogo bolje, čeprav so bili manj na udaru.

Neke nedelje sem namesto v cerkev zavil mimo vrat, da vidim, kako tale Bog deluje. Če je, izpustiti mašo, res smrtni greh, bom umrl, če ni, lažejo. Saj mi je bilo škoda tistega lepega dne, ki ga več ne bom videl, niti naslednjih, ampak, v peklu je vroče, nimajo zime, torej, me ne bo zeblo nikoli več, nihče več me ne bo vlekel za ušesa, niti za lase, še žalitve odpadejo...
"Sprejmem izziv!" sem si rekel in splezal na vrbo ob cerkvi. Še dva fanta sta bila slučajno tam, tako nisem čakal hudiča, da me odpelje, ampak smo plezali gor in dol po drevesu, se pogovarjali... urica je minila, kot bi mignil. Uwau! Jaz pa še kar živ! Se uščipnem, in ugriznem, boli! Torej, sem!

Skladno z Murphyjevim zakonom celo najpopolnejši dogodki niso popolni, torej, le zakaj, bi bil tale, ko sem celo življenje dal na kocko. Videl me je eden od stricev in pričakoval sem najslabše, upal, na najboljše, da ima vsaj nekaj med levim in desnim ušesom ob hkratnem prepričanju, da sem vedno vsaki situaciji kos. Po možnosti še kakšno korist potegnem iz tega. Klasično nedeljsko kosilo, goveja župa, rinstan krompir, govedina, solata, jezični ajmoht, čestitke naših poslušalcev, Avseniki, Henčki, Slaki...
"Stančk pa ni bil pri maši..." je bilo slišati...
"Ti tudi ne!
Če bi ti bil pri maši, me ne bi videl zunaj!" usekam, kot iz t**a in argumentiram izjavo. Že so se iztezale roke proti meni, spet uhlji, poleg jezičnega ajmohta, se že vstajam, da se izognem nevihti. Ne vem, kaj je stari oče rekel, je pa umiril situacijo. Navsezadnje dveh mulcev naenkrat ni enostavno prebutat, čeprav sta bila dva prostovoljca že v popolni pripravljenosti. Kotička njegovih ustnic, ki sta skočila gor, sta povedala več, kot vse "litanije", ki so sledile.

Če sem tole preživel, (in še kaj hujšega) je vse ostalo le igra!

Tudi SiPark!

Murphyjev zakon Če sem do sedaj vse knjige, ki sem jih predstavil, tudi priporočal, te zagotovo ne bom! Še več; knjigo z...
10/01/2022

Murphyjev zakon

Če sem do sedaj vse knjige, ki sem jih predstavil, tudi priporočal, te zagotovo ne bom! Še več; knjigo z naslovom Murphyjev zakon, odločno odsvetujem. Še posebej tistim, ki ste nagnjeni k depresiji, ste pesimist, ali pa je mentalna (samo)podoba bolj koščene narave. Za slednje je čista izguba časa, ker ne bodo ničesar razumeli, obstaja pa še večja nevarnost, da jo narobe razumejo in se posledično temu primerno obnašajo. Knjigo smejo brati samo nepoboljšljivi optimisti, inženirji, razvijalci, inovatorji, provokatorji, izjemoma tudi zdravniki, vladni svetovalci,... skratka, cvet inteligence z vsaj malo smisla za humor, zaželjeno z mnogo, kajti vrvarne v Ljubljani ni več, torej tudi orodja za zaključek nerodnih podvigov ne morete več nabaviti.

Predvsem je knjiga uporabna pri razvoju projektov, saj že Murphyjev osnovni zakon postavi ves postopek pod vprašaj, kar lahko prihrani ogromne količine denarja in časa. Namreč, kot pravi zakon:
"Če obstaja možnost, da gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo!"
In tako smo pri prvem odstavku, kjer sem povedal, komu je namenjen ta zakon. Medtem, ko bi pesimisti zaprli knjigo in zaključili projekt, se optimisti komaj začnejo ogrevati. Namreč, ko gre vse res narobe in, ko gre narobe res narobe, se (lahko) kaj zgodi tudi prav.

Najbolj ohrabrujoča je misel, ki pravi, da se najboljše stvari vedno zgodijo ob najbolj nepravem trenutku. Pomirja pa ugotovitev, da je bil Murphy optimist. V resničnem življenju je vse še mnogo hujše.

Zakonom se ni mogoče izogniti. Četudi jih kršimo, smo del njih. Kot se ni mogoče izogniti zakonu gravitacije, tako se ni mogoče izogniti Murphyjevemu zakonu. Lep primer kršitve gravitacijskega zakona so ptiči. Resda ga kršijo, ampak znanstveniki, katerim vsi zaupamo, so ugotovili da vsak ptič, pa tudi letalo, slej ko prej, pride na tla.

Murphy je prišel še do ene gravitacijsko in obče človeške sila uporabne ugotovitve, ki postavi pod vprašaj staro (slovensko?) ljudsko modrost:
"Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi."
Arthur Bloch v knjigi Murphyjev zakon, trdi:
"Bolje golob na strehi, kot nad glavo."
Upoštevajoč vso znanost (uporabnega) vedenja, sem prišel celo do sila uporabne ugotovitve, da so ti zakoni, kot tudi ostali vseživljenjski.

Misli in rasti bogatKnjiga Napoleona Hilla (1883-1970), Think and grow rich, v ponesrečenem prevodu naslova, Z idejo do ...
03/01/2022

Misli in rasti bogat

Knjiga Napoleona Hilla (1883-1970), Think and grow rich, v ponesrečenem prevodu naslova, Z idejo do bogastva, je zagotovo ena najboljših, če ne kar najboljša knjiga, kar sem jih prebral. V kategoriji knjig o osebnem in poslovnem uspehu, zagotovo brez konkurence. Ob tej knjigi lahko na vse ostale knjige iz te zvrsti, mirno pozabite. Zagotovo ji naziv Biblija osebnega in poslovnega uspeha v popolnosti pristoji. Prodana je bila v nakladi 70 milijonov izvodov. Nekateri modreci osebni in poslovni uspeh ločijo, kar pa v praksi ni najboljše, saj sta ta dva uspeha tesno povezana in le redki uspejo le na enem področju. Običajno je mogoče doseči oboje, ali pa nič od naštetega, samo eno, je vprašanje. Dejansko, po moje, nemogoče, predvsem pa nepopolno in nesmiselno. V knjigi so našteti primeri uspešnih ljudi in postopki, ki jih lahko ubere kdorkoli in doseže željen uspeh.

Avtor knjige je intervjujal preko 500 (pet sto) najuspešnejših ljudi svojega časa, še pred veliko gospodarsko krizo v Ameriki leta 1930, med njo in po njej, zato je tudi danes ta knjiga sila aktualna. To so bili vsaj na začetku čisto navadni ljudje, ki pa niso imeli navadnih navad, niti želja, zato so se dvignili nad navadne ljudi, čeprav so v srcu ostali čisto navadni, običajni ljudje, le dosežki so bili veliki. To so bili podjetniki, obrtniki, izumitelji, tovarnarji, pisatelji, glasbeniki, politiki... Opisal je tudi, kako so se v New Yorku rešili španske kuge.

"Karkoli si um lahko zamisli in verjame, lahko doseže." je njegova osnovna misel, predstavljena v knjigi.

In še nekaj njegovih misli:
"Česar ne razumemo, nočemo verjeti.
Ne zadržuj se na dnu!
MISLI SO STVARI
Vse misli, ki smo jih podkrepili s čustvi in oplemenitili z vero, se takoj začno prevajati v fizično protivrednost.
Ne obstaja nobeno bogastvo, ali položaj, ki ne temelji na pravici in resnici, zatorej se ne bom loteval podviga, ki ne bi koristil vsem udeležencem.
Ceno ideje določa njen stvaritelj
Malodušnež nikoli ne zmaga, zmagovalec pa nikoli ne odneha.
Nič ne povzroča človeku več trpljenja in ponižanj, kot revščina!"

Pa bodi dovolj. Ogromna knjiga! Dodajam le še to, da je moč misli izjemna in mnogo večja, kot si v najbolj drznih sanjah upate zamisliti. Kot primer, mogoče le to; 1.1. se rodi mnogo več otrok, kot drugega, ali tretjega januarja, da ne omenjam "nesrečnikov", ki se rodijo na zadnji dan v letu. Le kaj drugega je vzrok tega, kot misel?

Skratka, z idejo ne boste ne boste prišli do bogastva, ne glede, kaj je za vas bogastvo sploh. Je pa odlično in nujno izhodišče. Če pa boste še mislili in (mentalno) rasli, idejo razvili do izdelka, storitve, skratka ponudbe in jo prodali, je uspeh neizogiben.

Srečno 2022Prijetne in vesele Božično novoletne praznike, vam vsem skupaj želim. V novem letu 2022, pa veliko sreče, usp...
24/12/2021

Srečno 2022

Prijetne in vesele Božično novoletne praznike, vam vsem skupaj želim.
V novem letu 2022, pa veliko sreče, uspehov, podvigov in zmag, tako na osebnem, kot poslovnem, ali katerem koli področju, kjer delujete. Veliko pirhov, zajčkov in piščančkov, ter vsega, vam ljubega.

Knjiga, kaj je že to?Če je pes človekov najboljši prijatelj, potem je knjiga najboljša prijateljica. Ima pa knjiga vrsto...
14/12/2021

Knjiga, kaj je že to?

Če je pes človekov najboljši prijatelj, potem je knjiga najboljša prijateljica. Ima pa knjiga vrsto prednosti;
Sprehajate jo lahko po mili volji, kadar koli, lahko tudi nikoli, in, če jo zanemarjate, vas društvo za zaščito knjig ne bo preganjalo. Knjiga s svojim lulanjem ne uničuje dreves v mestu, niti sosedovega jeklenega konjička. Ne laja v luno, ne liže mimoidočih in petarde je ne motijo. Pod sosedovem oknom ne pušča odtisa, niti nima negativnih posledic na medsoseske odnose. Lahko jih celo izboljša, če s sosedom skupaj rečete kaj zanimivega o kakšni knjigi, mogoče ob čaju, kavi, pivu, ali vinu. Vsaki knjigi pripada drugačna pijača.

Knjiga je, ne le orodje, ampak, tudi orožje. Z njo lahko spodite škorce z vaše češnje in včasih že grožnja, da boste komu okovano debelo usnjeno enciklopedijo vrgli v obraz vzbudi občudovanje in spoštovanje sogovornika. Človek sprevidi njegov, predvsem pa vaš kulturni nivo, saj do takih knjig pa velja vsaj toliko spoštovanja, kot do nabrušenega meča iz srednjega veka. Mogoče celo bolj, kot do gorjače Neandertalca.

Na knjige smo Slovenci še posebej ponosni, saj smo imeli prvo knjigo že daljnega leta 1550. Tradicijo seveda z vsemi častmi še vedno obeležujemo v praksi na vsakem koraku. Kot je Trubar moral že takrat v tujino, da je lahko ustvarjal in živel, tako se dogaja še vedno. Nedavno so ravno pred otvoritvijo Slovenskega knjižnega sejma, le-tega odpovedali, da ne bi slučajno kdo kaj zaslužil.

V SiPark(k=knjige, kultura)u, Slovenskem parku turizma, bomo v čast knjigam posvetili posebno pozornost. Predvsem zato, ker smo Slovenci imeli prvo knjigo leta 1550, prvi zabaviščni park na svetu pa je bil postavljen leta 1583, v mestu Bakken na Danskem.

Kulturni poznavalci pravijo, da so pravljice resnične, zato smo naredili pravljico,
Kati in Pepi v SiParku, kjer s pravljico, knjigo predstavljamo park. Še vedno je (le) pravljica, je pa tudi v praksi narejenih nekaj korakov. Več, kot je narejenega, bolj se mi zdi, da smo šele na začetku (Murphy😁). Dejansko je narejenega več, kot mi je kdorkoli "šlogal". Očitno pa je vse skupaj zahtevnejše, kot sem pričakoval. Odpor velik, trije veliki nasprotniki so bili že poklicani med zvezde, eden je že v penziji, tako, da so nam zvezde naklonjene. Hvala jim.

Hvala vsem, ki ste knjigo Kati in Pepi v SiParku že kupili, sokreirate našo zgodbo. Hvala pa tudi tistim, ki jo še boste. Ta knjiga je lahko odlično darilo za Božič, ali novo leto, ko pa SiPark resnično postavimo, bo imela še posebno vrednost.

Cena; drobiž!

Address

Krško

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when SiPark, Slovenski park turizma posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to SiPark, Slovenski park turizma:

Share